{"id":114489,"date":"2023-04-12T07:51:00","date_gmt":"2023-04-12T07:51:00","guid":{"rendered":"https:\/\/wp-staging.sproof.com\/pravno-veljavno-elektronsko-podpisovanje\/"},"modified":"2026-03-23T21:31:08","modified_gmt":"2026-03-23T21:31:08","slug":"pravno-veljavno-elektronsko-podpisovanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/wp-staging.sproof.com\/sl\/pravno-veljavno-elektronsko-podpisovanje\/","title":{"rendered":"Pravno veljavni elektronski podpisi"},"content":{"rendered":"\n

\u0160e vedno obstaja zmeda: razli\u010dni, pogosto zelo podobni izrazi, kot so pisna oblika, pisna oblika, svoboda oblike, rokopis, povzro\u010dajo zmedo pri obravnavi pogodb. Zato se ljudje \u017eal \u0161e vedno pogosto zatekajo k pisalu, papirju in okornim po\u0161tnim kanalom, kadar je treba nekaj podpisati. <\/p>\n\n

V tem \u010dlanku pojasnjujemo, v katerih primerih uporabe je digitalni podpis 100-odstotno pravno veljaven ter je mogo\u010de zagotoviti najvi\u0161jo dokazno vrednost in sledljivost. Majhen “spoiler”: Obstaja le zelo malo izjemnih primerov, v katerih elektronski podpis ni dovoljen. Sicer pa postopek digitalnega podpisa zaradi tehni\u010dne nezmotljivosti in najvi\u0161je dokazne vrednosti v vsakem primeru “premaga” analogni podpis. <\/p>\n\n

<\/div>\n\n

Na prvi pogled<\/h2>\n\n

Nacionalna zakonodaja izklju\u010duje elektronsko podpisovanje<\/strong> le pri<\/strong> zelo malo pogodbenih oblikah.<\/strong> <\/p>\n\n

…vse drugepogodbe lahko digitalno podpi\u0161ete s pravno veljavnostjo.<\/strong> V vseevropski uredbi eIDAS so<\/strong> urejeni trije standardi.<\/strong> <\/p>\n\n

Za ve\u010dino pogodb velja svoboda oblike.<\/strong> Pogodbene stranke lahko same izberejo standard (digitalnega) podpisa. <\/p>\n\n

\u010ce nacionalna zakonodaja zahteva pisno obliko, lahko kvalificirani elektronski podpis 100-odstotno nadomesti lastnoro\u010dni podpis.<\/strong><\/p>\n\n

Poleg pogojev pravnega okvira je izbira standarda digitalnega podpisa odvisna<\/strong> od individualne ocene neobveznih tveganj glede<\/strong> na tveganje odgovornosti in obseg pogodbe.<\/p>\n\n

<\/div>\n\n

Kak\u0161na je funkcija pogodb?<\/h2>\n\n

Na\u010deloma je jasno: s podpisom pogodbe se vse vpletene stranke strinjajo s pogoji in obveznostmi, dolo\u010denimi v pogodbi. S sklenitvijo pogodbe se zagotovi, da vse pogodbene stranke izpolnjujejo svoje obveznosti ter da so njihove pravice in interesi za\u0161\u010diteni. Poleg tega lahko podpisan dokument slu\u017ei kot dokaz v primeru spora in pripomore k obrambi na sodi\u0161\u010du. Naju\u010dinkovitej\u0161i na\u010din sklepanja pogodb je digitalni. <\/p>\n\n

Analogno ali digitalno: kaj pomeni svoboda oblike za pogodbe?<\/h3>\n\n

V evropskih dr\u017eavah so pogodbe na splo\u0161no veljavne brez predpisane oblike. Zato ni predpisov o na\u010dinu podpisovanja pogodb. Dovoljena je na primer elektronska, pisna ali celo ustna oblika (prim. \u010dlen 883 ABG). Navsezadnje se lahko pogodbene stranke same dogovorijo o dolo\u010deni vrsti podpisa. <\/p>\n\n

\n

“V Avstriji in Nem\u010diji velja civilnopravno na\u010delo svobode oblike. To pomeni, da digitalni podpisi v \u0161tevilnih primerih \u017ee nadome\u0161\u010dajo pisalo in papir.” <\/p>\n\n\n\n

Dr. Christian ZwickBinder Gr\u00f6sswang Rechtsanw\u00e4lte GmbH<\/p>\n<\/blockquote>\n\n

\u010ceprav ni zakonskih zahtev glede na\u010dina podpisovanja pogodb, za katere ne veljajo zahteve glede oblike, je za \u0161tevilne poslovne namene priporo\u010dljiva previdnost! Napaka bi bila, \u010de bi pomembne pogodbe, za katere ne veljajo nobene formalne zahteve, podpisovali z nizkim standardom elektronskega podpisa. \u010ce gre za pogodbe z visokimi pogajalskimi zneski ali visokim tveganjem odgovornosti, je vsekakor treba uporabiti visok standard elektronskega podpisa. <\/p>\n\n

Nekatere pogodbe po zakonu zahtevajo pisno obliko.<\/h3>\n\n

Pri nekaterih vrstah pogodb je za\u0161\u010dita ene od pogodbenih strank \u0161e posebej pomembna, zato zakon zahteva pisno obliko. V pravnem jeziku se to imenuje pisna oblika. Za izpolnitev pisne oblike ali pisnega obrazca se po zakonu zahteva lastnoro\u010dni podpis obeh pogodbenih strank. V Avstriji je pisna oblika urejena v \u010dlenu 886 ABGB, v Nem\u010diji pa v prvem odstavku 126. \u010dlena BGB. <\/p>\n\n

Tukaj je dobra novica, zapisana v zakonu: v skladu s \u010dlenom 126a nem\u0161kega civilnega zakonika (BGB) se lahko zakonsko predpisana pisna oblika nadomesti z elektronsko obliko, razen \u010de zakon dolo\u010da druga\u010de. Na splo\u0161no uredba eIDAS, ki od leta 2016 velja po vsej Evropi, ureja tehni\u010dne in vsebinske zahteve za e-podpis in ima prednost pred nacionalnimi zakoni. <\/p>\n\n

\u010ce se izrecno zahteva “pisna oblika”, se lahko za pravno skladno podpisovanje uporabi kvalificirani elektronski podpis (QES).<\/p>\n\n

Zato je pomembno razumeti, da izraza “pisna oblika” ali “pisna oblika”, ki obi\u010dajno pomenita pisavo in papir, nikakor ne izklju\u010dujeta digitalnih metod. Digitalni podpis je lahko 100-odstotno enakovreden “pisavi”. <\/p>\n\n

Wills & Co. V redkih primerih zadostuje le “mokri podpis”.<\/h3>\n\n

Lastnoro\u010dni podpis v pisni obliki se za sklepanje pogodb in podpisovanje dokumentov zahteva le, \u010de je to izrecno (!) predpisano z zakonsko dolo\u010dbo ali pogodbenim dolo\u010dilom med strankama.<\/p>\n\n

Poleg nekaterih dokumentov dednega prava, kot so oporoke (ki morajo biti celo lastnoro\u010dno napisane), in nekaterih drugih notarskih listin je zlasti na kadrovskem podro\u010dju nekaj pomembnih primerov vrst dokumentov, ki jih je po zakonu mogo\u010de podpisati le lastnoro\u010dno.<\/p>\n

\n
\"Digitalni
Osebna oporoka: lastnoro\u010dno napisana in podpisana po zakonu.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n

Primer je prenehanje delovnega razmerja z odpovedjo ali sporazumom o odpovedi v skladu z nem\u0161ko (!) zakonodajo (\u010dlen 623 BGB). Pri tem nobena oblika e-podpisa ne more nadomestiti pisne oblike, saj je elektronska oblika v skladu s \u010dlenom 623 BGB izrecno zakonsko izklju\u010dena. <\/p>\n\n

Nedavno so \u0161tevilni mediji kontroverzno razpravljali o velikem nazadovanju v nem\u0161ki politiki digitalizacije. Od leta 1995 morajo delodajalci v Nem\u010diji v skladu z nem\u0161kim zakonom o dokazih (NachwG) najpomembnej\u0161e pogodbene pogoje zapisati v pisni obliki in jih izro\u010diti delavcu v podpis: Zapis bistvenih delovnih pogojev (\u00a72 NachwG). \u010ceprav direktiva EU (uredba eIDAS) dovoljuje elektronski prenos, v Nem\u010diji dokazil o bistvenih pogodbenih pogojih ni dovoljeno predlo\u017eiti v elektronski obliki. Tudi kvalificiran elektronski podpis ne izpolnjuje zahtev zakona o preverjanju. <\/p>\n\n

Na\u0161a osebna ocena: Samo vpra\u0161anje \u010dasa je, kdaj bodo potrebne ofenzive na podro\u010dju digitalizacije, zlasti na podro\u010dju kadrovskih zadev, pozitivno vplivale tudi na zakonodajo in kmalu bo ponovno spremenjen tudi zakon o dokazih.<\/p>\n\n

Poleg tega so tudi za ta posebni primer \u017ee na voljo “obvozi”, ki zmanj\u0161ujejo koli\u010dino potrebnega papirja in \u010dasa ter zmanj\u0161ujejo motnje v medijih na najmanj\u0161o mo\u017eno mero. To na primer deluje zaradi dodatnih dokumentov, ki se v skladu z zakonom podpi\u0161ejo v analogni obliki, digitalna kopija pa se \u0161e vedno upravlja in hrani centralno v digitalnem arhivu. <\/p>\n\n

Popolnoma brez tveganja: podpisujte digitalno in v skladu z zahtevanimi formalnimi zahtevami<\/h3>\n\n

Ne glede na to, ali gre za analogno ali digitalno pogodbo, nacionalna zakonodaja predvsem ureja, ali in kako je pogodba predmet formalne zahteve. Ko boste to ugotovili in se odlo\u010dili za digitalno pot, ki vam prihrani \u010das, se v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah EU\/EGS kot veljavni okvir uporablja uredba eIDAS (elektronska identifikacija, avtentikacija in storitve zaupanja). Ta pravni okvir naj bi pospe\u0161il digitalno preobrazbo po vsej Evropi, omogo\u010dil poslovne procese brez medijskih prekinitev in olaj\u0161al varne elektronske procese med 28 posameznimi trgi. <\/p>\n\n

Velik del sistema eIDAS ureja vpra\u0161anja varne digitalne identitete in varnega elektronskega podpisa. \u010ce torej, kot je bilo omenjeno zgoraj, elektronski podpis v nacionalni zakonodaji ni izrecno izklju\u010den, se lahko pogodbe podpi\u0161ejo v skladu s smernicami eIDAS. Uredba v osnovi razlikuje med tremi vrstami elektronskih podpisov: preprostim, naprednim in kvalificiranim. <\/p>\n\n

Za vse poslovne subjekte je pomembno, da imajo dober pregled nad pogodbenimi procesi v podjetju, da se lahko odlo\u010dijo, kateri standard podpisovanja je pravi za posamezen pogodbeni proces.<\/p>\n\n

Za ve\u010d podrobnosti priporo\u010damo, da si preberete na\u0161 pregledni \u010dlanek o standardih podpisovanja. V kombinaciji s tem \u010dlankom se boste lahko odlo\u010dili, katere pogodbe morate podpisati s katerim standardom. <\/p>\n\n

<\/div>\n\n
\"Blog_sproof_Thumbnail_Signaturstandards\"<\/a><\/figure>
\n

QES, FES, EES: Alle e-Signatur-Standards im \u00dcberblick \u2192<\/a><\/h4>\n<\/div><\/div>\n\n
<\/div>\n\n

Tukaj je pogost prakti\u010dni primer pravno neveljavnega podpisa:<\/p>\n\n

Primer e-po\u0161te:<\/strong> Da bi bili sklepi, ki se izvedejo kot besedilo v e-po\u0161ti, pravno veljavni, morajo biti v pisni obliki. To pomeni, da morajo pogodbo pisno podpisati vse pogodbene stranke. Pri tem se pogosto zgodi, da digitalni podpisi niso ustrezni. Naslednji postopki niso pravno veljavni: <\/p>\n\n